Vprašanje:

Z ženo živiva vsak po svoje že 1 leto, nisva ločena. V zadnjih pol leta sem svoja sinova videl samo 2 krat, ker mi ona preprečuje obiske. Ko sem šel v vrtec obiskat svoja sinova, so mi rekli, da motim njihovo rutino in da to ni dobro za otroke. Kaj naj naredim, rad bi videl svoje otroke.

Odgovor:

V Vašem primeru bi bilo najbolje podati tožbo za razvezo zakonske zveze in v okviru razveze se uredijo tudi stiki z otroci. Seveda je naše mnenje strogo teoretično, ker ne poznamo ozadja, niti ne poznamo dejanskega stanja. Svetujemo Vam, da se oglasite v naši pisarni z vso dokumentacijo, ki jo imate, morebitni dogovor z ženo, zapisnik iz CSD, itd in pomagali Vam bomo rešiti nastalo situacijo.

Miha Dolenc

tel: 040 30 30 84

mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.

Vprašanje:

Imam problem in upam, da mi boste lahko pomagali, z nasvetom, kako ga rešiti. Sem mama tri mesece stare punčke. V zunajzakonski skupnosti sem bila z bivšim partnerjem – očetom moje hčerke skoraj pet let. Bivši partner me je zapustil zaradi druge že takrat, ko sem bila jaz še noseča. Njegova nova ženska ima iz prejšnjega zakona že dva otroka. Do rojstva moje hčerke mi bivši ni nikoli odrekal priznanja očetovstva, sedaj pa je zgleda padel pod vpliv njegove nove partnerice in je začel komplicirati, da zakaj bi bilo priznanje pomembno in da mogoče on tudi ni oče. Mene to vse skupaj zelo boli in me utruja, za mojo hči pa bi želela le, da ima priznanega tudi očeta, saj jaz vem kdo je. Hvala za čim prejšnji odgovor!

Odgovor:

Pozdravljeni! Žal vaš primer ni tako osamljen. Glede na to da vaš bivši partner vaše hčerke kot svoje ni priznal že ob njenem rojstvu in smatramo, da je tudi v prihodnje ne bo prostovoljno priznal, vam preostane le tožba na ugotovitev očetovstva. To tožbo lahko vložite vi v hčerinem imenu pred pristojnim sodiščem vse dokler izvršujete roditeljsko pravico.

Miha Dolenc

tel: 040 30 30 84

mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.

Zmeraj pogosteje se pari poročajo starejši, s kariero na službenem področju, dobro finančno preskrbljeni ali pa pari, ki imajo dobro finančno zaledje pri svojih sarših. Zaradi kasnejših zapletov glede zahtev in razdelitve premoženja v primeru razveze zakonske zveze se pri posameznem od partnerjev ali celo pri njegovih straših pogosto poraja ideja o zavarovanju premoženja s sklenitvijo predporočne pogodbe. Vendar pa je potrebno povdariti da ideja o predporočni pogodbi ne zdrži, saj je slovenski pravni red ne določa. V primeru da bi par oziroma zakonca res sklenila predporočno pogodbo bi bila le ta neveljavna. Naš pravni red, natančneje Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) za primer razdelitve premoženja v primeru razveze zakonske zveze določa dve obliki premoženja in sicer posebno premoženje in skupno premoženje zakoncev. ZZZDR premoženjska razmerja med zakoncema ureja v členih od 51. do 62. Po omenjenem zakonu je premoženje, ki ga je imel zakonec ob sklenitvi zakonske zveze njegovo posebno premoženje, premoženje, ki pa sta ga zakonca pridobila z delom v času trajanja zakonskezveze pa je njuno skupno premoženje. Iz tega sledi, da posebno premoženje tudi v primeru razvezezakonske zveze ostane zakoncu, ki mu je pripadalo že pred sklenitvijo zakonske zveze. S svojim posebnim premoženjem torej lahko vsak zakonec razpolaga in upravlja po svoji volji, s skupnim premoženjem pa morata zakonca razpolagati in z njim upravljati sporazumno in skupno. Zakonca pa se lahko za primer razpolaganja in upravljanja s skupnim premoženjem dogovorita, da bo z njim razpolagal in upravljal le eden od zakoncev, seveda v korist drugega zakonca. Prav tako pa zakonec ne more razpolagati z nedoločenim deležem na skupnem premoženju zlasti ga ne more obremeniti ali odtujiti. Pomebno je določilo zakona, ki ga je vredno upoštevati, zlasti v izogib zapletom v primeru razveze zakonske zveze, ki se tiče nepremičnin. ZZZDR določa da se nepremičnine, ki so skupno premoženje obeh zakoncev, v zemljiško knjigo vpišejo na ime obeh zakoncev, kot njuno skupno premoženje po nedoločenih deležih. Zaradi take pravne ureditve ni nobene potrebe po sklenitvi predporočne pogodbe.

Miha Dolenc

tel: 040 30 30 84

mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.

Rejništvo na grobo določa Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), podrobneje pa Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti (ZIRD). Rejništvo je posebna oblika varstva otrok s katero se otrokom pri osebah, ki niso njihovi starši, omogoči zdrava rast, izobraževanje, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo. ZZZDR predvsem vsebuje določbe o namenu rejništva ter o odločanju glede rejništva s strani centra za socialno delo. ZIRD pa podrobneje določa pogoje, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki želi izvajati rejniško dejavnost, postopek pridobitve dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti, način izvajanja rejniške dejavnosti ter financiranje le te in druga vprašanja povezana z izvajanjem rejniške dejavnosti. Rejniška dejavnost se izvaja v okviru rejniških družin, ki izpolnjujejo pogoje in podpišejo pogodbo za izvajanje te dejavnosti. Po ZIRD mora oseba, ki želi postati rejnik izpolnjevati določene pogoje. Imeti mora stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, zaključeno vsaj poklicno ali strokovno izobrazbo, prav tako pa mora biti polnoletna. Po drugi strani rejnik ne more biti oseba, ki ji je odvzeta roditeljska pravica, oseba, ki živi z osebo, ki ji je odvzeta roditeljska pravica ali oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost. Rejniško dejavnost lahko izvajajo tudi otrokovi sorodniki, v primeru da center za socialno delo ugotovi da bi bilo to v otrokovo korist. Ob tem ZIRD predpisuje da se za otrokove sorodnike štejejo otrokov brat, sestra, stric, teta, dedek in babica. Izvajanje rejniške dejavnosti je odplačne narave. Za posameznega rejenca je rejnik po ZIDR upravičen do mesečne rejnine, ki zajema oskrbnino in plačilo za delo.

Miha Dolenc

tel: 040 30 30 84

mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.