Iskalnik
Brezplačno svetovanje
Mnenja strank
-
hvala za vso pomoč pri urejanju skrbništva za moje otroke.
-
Strokovno in preudarno, v zadevi, ko so mi vsi govorili, da kot moški nimam nobenih možnosti, sva ...
-
Pohvaliti moram g. Miha Dolenc, njegov nasvet mi je rešil problem, ki se mi je vlekel zadnji dve leti ...
-
Pohvaliti moram spletno stran, podatki, ki so tukaj dosegljivi, jih ostali računajo. Prvi brezplačni ...
Evidence in varstvo osebnih podatkov |
XI. EVIDENCE IN VARSTVO OSEBNIH PODATKOV 64. člen (1) Za potrebe izvajanja, spremljanja, načrtovanja, razvoja rejništva, za znanstveno raziskovalne namene in za statistične namene vodi ministrstvo centralno zbirko podatkov. (2) Centri za socialno delo vodijo zbirke podatkov za potrebe izvajanja rejniške dejavnosti na območju njihove krajevne pristojnosti. 65. člen (1) Ministrstvo in centri za socialno delo vodijo evidence o: – rejnikih, – rejniških družinah, – sklenjenih rejniških pogodbah, – rejencih, – bioloških družinah rejencev, – rejninah. (2) Ministrstvo vodi poleg evidenc iz prejšnjega odstavka še evidence o: – izdanih dovoljenjih, – odvzetih dovoljenjih, – rejnikih, ki izvajajo rejniško dejavnost kot poklic, – plačilu prispevkov za socialno varnost. 66. člen (1) Podatki, ki se zbirajo za namen vodenja evidenc iz prejšnjega člena tega zakona, so: – ime in priimek, – rojstni podatki (datum in kraj rojstva), – enotna matična številka občana, – spol, – podatki o državljanstvu, – podatki o prebivališču, – podatki o šolanju, – podatki o zdravstvenem stanju, – podatki o socialnem stanju, – podatki o podaljšanju roditeljske pravice, – podatki o izobrazbi, – podatki o nekaznovanju, – podatki o zaposlitvi, – davčna številka. (2) Ministrstvo obdeluje podatke iz zbirke podatkov o izvajanju rejniške dejavnosti na enak način kot centri za socialno delo ter vzpostavi, vodi, upravlja, vzdržuje in nadzoruje centralno zbirko o izvajanju rejniške dejavnosti. 67. člen (1) Podatki se zbirajo neposredno od posameznika za njega in za njegove družinske člane ter iz naslednjih uradnih zbirk, ki jih v Republiki Sloveniji vodijo za to pooblaščeni organi in organizacije: – Ministrstva za notranje zadeve – podatke o številu družinskih članov in skupnem gospodinjstvu iz centralnega registra prebivalstva (ime in priimek, rojstne podatke, enotno matično številko občana, podatke o državljanstvu, podatke o prebivališču); – Ministrstva za šolstvo, znanost in šport in izvajalcev vzgojne in izobraževalne dejavnosti – podatke o vključitvi v vzgojni ali izobraževalni zavod; – Ministrstva za pravosodje – osebni podatki o storilcih kaznivih dejanj; podatki o izrečenih kaznih, varnostnih ukrepih, pogojnih obsodbah, sodnih opominih in obsodbah, s katerimi je bila storilcem kaznivih dejanj, o katerih se vodi kazenska evidenca, oproščena kazen, ter o njihovih pravnih posledicah; poznejše spremembe o obsodbah, ki so bile vpisane v kazensko evidenco; podatki o izvršeni kazni in o razveljavitvi vpisa neupravičene obsodbe. – Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije – podatke o zavarovancih, vključenih v pokojninsko in invalidsko zavarovanje; – Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije – podatke o zavarovancih, vključenih v zdravstveno zavarovanje; – izvajalcev zdravstvene dejavnosti – podatke o zdravstvenem stanju; – Javnega jamstvenega in preživninskega sklada Republike Slovenije – podatke o izplačanem nadomestilu preživnine; – centrov za socialno delo – podatke o izplačanih starševskih nadomestilih; – izvajalcev socialnovarstvene dejavnosti – podatke o vključitvi v socialnovarstveni zavod. (2) Podatke o zdravstvenem stanju je mogoče pridobivati le ob pisni privolitvi posameznika, na katerega se nanašajo, razen če bodo podatki uporabljeni za statistike ali znanstveno raziskovalne namene v obliki, ki ne omogoča identifikacije posameznikov. (3) Upravljavci zbirk osebnih podatkov iz prvega odstavka posredujejo podatke brezplačno. 68. člen (1) Ministrstvo in centri za socialno delo, ki odločajo o pravicah iz tega zakona, lahko podatke, ki jih dobijo od zavezancev iz prejšnjega člena, uporabijo samo za potrebe postopka odločanja po tem zakonu. (2) Drugim uporabnikom lahko ministrstvo oziroma centri za socialno delo posredujejo podatke samo, če so za njihovo uporabo pooblaščeni z zakonom ali na podlagi pisne zahteve ali privolitve osebe, na katero se podatki nanašajo. 69. člen (1) Podatki iz evidenc iz 65. člena tega zakona se hranijo 5 let po prenehanju izvajanja rejniške dejavnosti, razen podatkov iz tretje in četrte alinee drugega odstavka 65. člena tega zakona, ki se hranijo, dokler rejnik ne uveljavi pravice iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja. (2) Po poteku roka iz prejšnjega odstavka se podatki arhivirajo. Nudimo informacije in pravno svetovanje na področju družinskega prava. Pokličite 040 30 30 84 |
Preberite več...