Sklenitev zakonske zveze ima določene posledice tudi na premoženjskopravnem področju zakoncev. Ločimo posebno premoženje in skupno premoženje zakoncev.

Posebno premoženje zakoncev je tisto, ki ga ima vsak od zakoncev ob sklenitvi zakonske zveze, ostane njegova last in lahko z njim prosto razpolaga. V posebno premoženje zakonca spada tudi vsako drugo premoženje, ki ga je kako drugače pridobil v času trajanja zakonske zveze, kot na primer darila, dediščina. V posebno premoženje spadajo tudi pravice, ki so vezane na njegovo osebo, kot na primer preživnine, invalidnine in tudi premoženjske koristi, ki jih ima zakonec iz naslova raznih odlikovanj.

Skupno premoženje zakoncev pa je tisto premoženje, ki sta ga pridobila z delom v času trajanja zakonske zveze. Skupno premoženje je skupna last zakoncev, ki ga upravljata in z njim razpolagata skupno in sporazumno. Deleža pri skupnem premoženju zakoncev sta nedoločena. Zakonca se lahko dogovorita, da s celotnim ali z delom skupnega premoženja upravlja le eden od zakoncev, ali pa ga upravlja in z njim razpolaga upoštevaje koristi drugega zakoca. Pravice na nepremičninah, ki so skupno premoženje zakoncev, se vpišejo v zemljiško knjigo na ime obeh zakoncev kot njuno skupno premoženje po nedoločenih deležih.

Zakonec za svoje obveznosti, ki jih je imel pred sklenitvijo zakonske zveze in za obveznosti, ki jih prevzame po sklenitvi zakonske zveze, odgovarja s svojim posebnim premoženjem in s svojim deležem na skupnem premoženju. Upnik lahko na podlagi pravnomočne sodbe zahteva, da sodišče določi delež dolžnega zakonca na skupnem premoženju in nato zahteva izvršbo na ta delež.

Skupno premoženje se razdeli če zakonska zveza preneha ali se razveljavi, v času trajanja zakonske zveze pa po sporazumu ali na zahtevo enega ali drugega zakonca. Pri delitvi skupnega premoženja se šteje, da sta deleža zaloncev enaka, vendar pa lahko zakonca dokažeta da so bili njuni prispevki k skupnem premoženju različni, zaradi česar se le to lahko razdeli v drugačnem razmerju, pri čemer pa se glede prispevanja ne upošteva le prihodkov iz dela temveč tudi pomoč, ki jo zakonec daje drugemu zakoncu, varstvo in vzgojo otrok, opravljanje domačih del, skrb za ohranitev premoženja in vsako drugo obliko dela in sodelovanja pri upravi, ohranitvi in povečanju skupnega premoženja.

Zakonca lahko med seboj sklepata vse pravne posle, ki jih lahko sklepata z drugimi osebami in na tej podlagi ustanavljata pravice in obveznosti.

Nudimo informacije in pravno svetovanje na področju družinskega prava. Pokličite 040 30 30 84