Posvojitev je neveljavna v primerih:

• če posvojenec ni mladoletna oseba;
• če je posvojenca hkrati posvojilo več oseb, razen če sta bila to zakonca;
• če je posvojenec sorodnik v ravni vrsti, brat ali sestra, ali varovanec, dokler traja skrbniško razmerje;
• če je posvojitelj polnoletna oseba, ki od posvojenca ni starejša več kot osemnajst let, razen v izjemnih primerih in če mladoletna oseba, ki je starejša od deset let in je v postopku posvojitve, k posvojitvi ni dala svojega soglasja;
• če je osebi, ki je posvojitelj odvzeta roditeljska pravica;
• če je posvojitelj oseba za katero se utemeljeno domneva, da bi posvojitev izrabila v škodo posvojenca;
• če je posvojitelj oseba, ki ne daje jamstva, da bo izvrševala roditeljsko pravico v otrokovo korist;
• če je posvojitelj oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost, ali ki je tako duševno prizadeta ali bolna, da utegne spraviti posvojenčevo zdravje in življenje v nevarnost;
• če pristojna ministrstva niso dala soglasja k temu, da je posvojitelj slovenskega otroka lahko tuj državljan;
• če so kršena določila zakona, ki določajo da se sme v posvojitev dati samo otrok, čigar starši so neznani ali že leto dni neznanega bivališča ali če so privolili pred pristojnim organom, da dajo otroka v posvojitev, pri čemer pa ni potrebna privolitev roditelja, ki mu je bila odvzeta roditeljska pravica, ali ki trajno ni sposoben izraziti svoje volje. Pri tem pa je možna posvojitev le po preteku enega leta od izpolnitve prej navedenih pogojev, izjemoma tudi pred pretekom enega leta, če center za socialno delo ugotovi, da bi bilo to v korist otroka.

Nudimo informacije in pravno svetovanje na področju družinskega prava. Pokličite 040 30 30 84